Koper v poznem srednjem veku: nova raziskava razkriva podobo enega najpomembnejših mest vzhodnega Jadrana

Kako je bil videti Koper pred več kot 600 leti? Raziskovalni projekt Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku je s povezovanjem arhivskih virov, arheoloških podatkov, arhitekturnih ostankov in sodobnih prostorskih tehnologij osvetlil razvoj enega največjih mest vzhodnega Jadrana ter razvil metodologijo, uporabno tudi za raziskovanje drugih srednjeveških mest.

Ob zaključku raziskovalnega projekta je 10. septembra 2026 v Pokrajinskem muzeju Koper potekalo znanstveno srečanje Urbana zgodovina Kopra v poznem srednjem veku, na katerem so raziskovalci predstavili ključne rezultate triletnega projekta.

Arhiv, ki je desetletja onemogočal raziskovanje Kopra

Raziskovanje družbene, gospodarske in urbane zgodovine poznosrednjeveškega Kopra je dolga desetletja oteževala nedostopnost koprskega komunalnega arhiva. Leta 1944 je bil večji del arhivskega gradiva prenesen na skrivno lokacijo v Italijo, njegov obstoj pa uradno ni bil priznan vse do sodobnega časa. Gradivo je javnosti dostopno šele od leta 2016 v Državnem arhivu v Benetkah.

Med ohranjenimi dokumenti so tudi spisi koprskih kancelarjev, notarjev in vicedominov, ki segajo v leto 1382. Prav ti viri so raziskovalcem omogočili nov pogled na razvoj mesta. Ugotovitve kažejo, da je bil Koper ob koncu 14. stoletja po velikosti drugo največje mesto na vzhodni jadranski obali, takoj za Zadrom, ter pomembno gospodarsko središče, tesno povezano z oskrbo Benetk.

Srednjeveški Koper skozi arhiv, arhitekturo in prostor

Raziskava je urbano morfologijo Kopra preučevala s treh medsebojno povezanih vidikov:

- zgodovinska analiza je temeljila predvsem na kupoprodajnih pogodbah, ohranjenih v srednjeveških vicedominskih knjigah, ki razkrivajo lastništvo nepremičnin, parcelacijo in rabo mestnega prostora;

- umetnostnozgodovinski del raziskave je obsegal preučevanje ohranjenih srednjeveških arhitekturnih ostankov v mestnem jedru ter poznejših palač, v katerih so še danes vidni sledovi starejših stavbnih struktur; 

- prostorska analiza pa je povezala podatke reliefnih in ortofoto posnetkov, LIDAR-ja, arheoloških raziskav, zgodovinskih kart in katastrskih načrtov.

Vsi podatki so bili združeni v enotno GIS-podatkovno zbirko, izdelano s programskim orodjem QGIS. Nastali so novi prostorski sloji, ki omogočajo rekonstrukcijo razvoja mesta skozi različna obdobja in predstavljajo doslej najcelovitejšo podatkovno zbirko poznosrednjeveškega Kopra.

Metodologija, uporabna tudi za druga srednjeveška mesta

Eden najpomembnejših dosežkov projekta je razvoj metodologije, ki omogoča povezovanje različnih vrst zgodovinskih podatkov v enoten prostorski sistem. Takšen pristop je uporaben tudi za raziskovanje drugih srednjeveških mest z ohranjenimi arhivskimi viri in jasno zgodovinsko parcelacijo.

Metodologija odpira možnosti za nove primerjalne raziskave ter vključevanje Kopra v širši kontekst proučevanja jadranskih in sredozemskih mest.

Zakaj prav Koper?

V Sloveniji tovrstne raziskave srednjeveških mest doslej niso bile izvedene. Koper je bil za takšno raziskavo posebej primeren zaradi ohranjenih zgodovinskih virov, hkrati pa je bil v poznem srednjem veku eno največjih mest na Jadranu in med primerljivimi mesti eno najmanj raziskanih. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju njegove družbene, gospodarske in prostorske podobe ter njegove vloge v širšem jadranskem prostoru.

Od raziskave preteklosti do varovanja dediščine

Raziskava pomembno prispeva k razumevanju družbenega, gospodarskega in prostorskega razvoja Kopra v poznem srednjem veku ter njegove vloge v širšem jadranskem prostoru. Poleg znanstvenega pomena imajo rezultati tudi neposredno uporabno vrednost za varovanje kulturne dediščine, saj zagotavljajo strokovne podlage za ohranjanje in upravljanje zgodovinskega mestnega jedra.

Pri raziskavi in njenem razvoju je projektna skupina tvorno in intenzivno sodelovala z lokalnimi, raziskovalnimi in kulturnimi institucijami. Pomembno podporo in strokovni prispevek so zagotovili Mestna občina Koper, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Škofijski arhiv Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Društvo Histria ter Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper. Sodelovanje je omogočilo povezovanje različnih virov, strokovnih znanj in pogledov ter s tem celovitejšo obravnavo urbane zgodovine Kopra.

Projekt je med oktobrom 2023 in septembrom 2026 izvajala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, pod vodstvom doc. dr. Dušana Mlacovića. Projekt je umeščen na področje humanistike, v raziskovalno področje umetnostne zgodovine. Sofinancirala ga je ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.