Oddelek za umetnostno zgodovino

Knjižnica in fototeka

Osrednja slovenska znanstvena in strokovna knjižnica za umetnostno zgodovino.

Knjižnica

Zaposleni Franc Saša Šumi, univ. dipl. um. zg., FrancSasa.Sumi@ff.uni-lj.si
Marko Kitin, univ. dipl. fil. in liter. komparativist, marko.kitin@ff.uni-lj.si
mag. Jakob Klemenčič, univ. dipl. um. zg., jakob.klemencic@ff.uni-lj.si
Telefon: 01 241 12 20
Lokacija: soba 330, 331
Delovni čas:

ponedeljek, torek in četrtek med 9:00 in 15:00
sreda med 9:00 in 17:00
petek med 9:00 in 14:00

Uporabnikom za večino gradiva nudimo možnost 7-dnevne izposoje.

Morebitne spremembe urnikov so objavljene na strani OHK FF.

Nastanek in oblikovanje knjižnice za umetnostno zgodovino je tesno povezan z začetki Seminarja za umetnostno zgodovino, ki je bil leta 1920 ustanovljen na Filozofski fakulteti. Ustanovitelj in prvi profesor dr. Izidor Cankar je že leta 1920 odkupil del zasebne knjižnice Avgusta Stegenška iz Maribora, ki je predstavljala temelj seminarske knjižnice. Nadaljnja zgodovina in razvoj oddelčne knjižnice sta zapisana v seminarski kroniki, ki jo je leta 1922 začel zapisovati Izidor Cankar. Z delovanjem knjižnice so bili povezani Anton Vodnik, Stanko Vumik, Gustav Ogrin, Jože Gregorič, Emilijan Cevc in Ivan Komelj. Prva inventarna knjiga se končuje z inventarno številko 3142.

Danes hrani oddelčna knjižnica približno 35.000 enot in prejema več kot 65 naslovov tujih in domačih revij.

Prvi prostori knjižnice Oddelka za umetnostno zgodovino so bili v prostorih učiteljišča v Ljubljani. Od takrat se je knjižnica večkrat selila, zadnja prostorska reorganizacija je potekala leta 1993, ko je knjižnica dobila današnje prostore. Postavljena je po vzoru knjižnic s podobnim fondom v tujini. Zaradi redkosti in dragocenosti gradiva oddelčna knjižnica deluje kot čitalnica. Pristop do gradiva je prost. Na voljo je 20 študijskih mest, obisk pa je možen z izkaznicami Osrednje humanistične knjižnice FF, indeksi ali osebnimi izkaznicami.

Z letom 1995 smo začeli z računalniško obdelavo gradiva, urejamo si lastne podatkovne zbirke, ki so dostopne vsem obiskovalcem v knjižnici oddelka. Z letom 1996/97 smo se aktivno vključili v sistem COBISS/OPAC.

Je osrednja slovenska knjižnica za umetnostno zgodovino in skrbi za bibliografijo raziskovalcev za potrebe Agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Knjižnica je hkrati čitalnica, zato v njej ni dovoljeno glasno govorjenje in uporaba mobilnih telefonov.

Ob vstopu v knjižnico se je potrebno identificirati s študentsko izkaznico ali drugim veljavnim dokumentom. V knjižnico ni dovoljeno prinašati torb; te lahko spravite v omarice na hodniku. Ključ zanje dobite pri knjižničarju.

V knjižnico ni dovoljeno prinašati hrane in pijače.

Prepovedana je uporaba kakršnihkoli samolepilnih lističev za zaznamovanje strani v knjigah.

Izposoja

Čitalniška izposoja gradiva

Med tednom je možna le čitalniška izposoja gradiva.

Knjige so prosto dostopne in si jih lahko poiščete sami. Knjig po prenehanju uporabe ne vračajte sproti na police, ampak ob zaključku dela v knjižnici vse knjige, ki ste jih uporabili, odnesite do knjižničarja, ki izvede evidentiranje čitalniške izposoje. Nato knjige pospravite na odlagalne police.

V primeru uporabe knjig v drugih čitalniških prostorih oddelka ali FF poteka čitalniška izposoja tako, da se ob prevzemu gradiva evidentira čitalniška izposoja, ob vračilu gradiva pa čitalniško vračanje.

Izposoja gradiva na dom

Izposoja knjig je možna samo ob koncu tedna. Knjige si lahko izposodite ob petkih od 12h dalje, vrniti pa jih je potrebno v ponedeljek do 12h.

Hkrati si je možno izposoditi največ tri enote knjižničnega gradiva.

Na dom si ni mogoče izposoditi leksike, priročnikov, periodike, separatov, zaključnih del, redkih knjig ter gradiva, ki je v slabem fizičnem stanju. Enako velja za knjige, ki so ob signaturi označene s črno piko, kar pomeni, da gre za gradivo, ki je bodisi pomembno (in mora zato biti ves čas dostopno v knjižnici), redko ali poškodovano.

Rezervacije gradiva

Za študij v knjižnici si lahko gradivo vnaprej rezervirate. Rezervirati si je mogoče tri enote knjižničnega gradiva za naslednji dan. Gradivo preko sistema COBISS rezervira knjižničar.

Rezervacije ne veljajo za gradivo, ki mora biti ves čas dostopno vsem uporabnikom (leksika, slovarji, pomembnejši pregledi, izpitna, seminarska literatura, periodika) in dragocenejše gradivo (knjige označene s črnimi pikami, knjige iz vitrine, diplomske, magistrske naloge ter doktorske disertacije).

Fotokopiranje in skeniranje

Med tednom je dovoljena kratkotrajna izposoja gradiva za fotokopiranje. Gradivo je potrebno vrniti v 1 uri.

Knjig, opremljenih s črno piko, zaključnih del, leksikonov, splošnih pregledov in knjig iz vitrine ni dovoljeno odnašati iz knjižnice.

 

V Ljubljani, 15.1.2019, zadnja redakcija 15. 1. 2020

 

Fototeka

Fototeka je zbirka fotografskega gradiva, namenjena raziskovalnemu delu tako zaposlenih na oddelku kot tudi študentov in zunanjih gostov. Obsega približno 2500 negativov in okoli 3000 (večinoma črnobelih) fotografij, razdeljenih po področjih, ki zajemajo čas od prazgodovine do približno 1900. Od teh je najbolje zastopano slovensko srednjeveško stensko slikarstvo, precej dobro pa tudi slovenska baročna plastika, slovenska srednjeveška arhitektura, koroško srednjeveško stensko slikarstvo, dalmatinska srednjeveška in renesančna plastika ter arhitektura in srbska srednjeveška arhitektura.

Fototeka je za uporabnike gradiva odprta vsak četrtek med 9:00 in 15:00.

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...