Koprska Pretorska palača in njen urbani kontekst med srednjim in zgodnjim novim vekom

Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave Filozofske fakultete (ICCHS) in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vljudno vabita na predavanje Renate Novak Klemenčič Koprska Pretorska palača in njen urbani kontekst med srednjim in zgodnjim novim vekom, ki bo v četrtek, 28. novembra 2024, ob 18.00 v predavalnici št. 102 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predavanje je del programa Leta dediščine FF.

Danes nekdanji kompleks upravne palače razumemo kot tri ločene objekte, razporejene ob dveh stranicah glavnega mestnega trga. Ob južni stranici je Pretorska palača, ob zahodni pa sta Foresterija in Armerija. Vse tri so vsaj od 15. stoletja dalje tvorile enoten kompleks in funkcionirale kot upravno središče Kopra in beneške Istre.

Koprska komunska palača je prvič omenjena leta 1217, leta 1254 pa je izpričana dvorana za zasedanje mestnega sveta. Palača je v naslednjih stoletjih močno povečala svoj obseg proti vzhodu in čez Kalegarijo ter proti severu do današnje Kidričeve ulice. Ob koncu 15. stoletja je že zasedala celotno južno in zahodno stran današnjega Titovega trga. Poleg palače se je v 15. stoletju bistveno spremenil tudi osrednji tržni prostor. Ta je bil na začetku stoletja še relativno slabo zamejen in je služil predvsem trgovanju. Sredi stoletja pa so ga s treh strani obdale upravne stavbe, vzhodna stranica pa je (tudi s pomočjo takratnega podestata Francesca Cappella) dobila novo reprezentativno fasado stolnice. Osrednji trgovski prostor je postal reprezentativni prostor politične elite. Na predavanju bodo predstavljeni akterji teh sprememb in kronološki pregled dogodkov, ki so pripeljali do trga, kot ga poznamo danes.

Doc. dr. Renata Novak Klemenčič je raziskovalka in asistentka na Oddelku za umetnostno zgodovino UL FF. Ukvarja se predvsem z arhitekturo, kiparstvom in urbano zgodovino jadranskih mest ter z migracijami umetnikov in umetnostnih vplivov v jadranskem prostoru. Vodila je projekt Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (2020-2024), trenutno pa sodeluje pri različnih nacionalnih (Urbana morfologija Kopra in Oblikovanje regionalnega umetnostnega središča v zgodnjem novem veku: primer Ljubljane) in mednarodnih projektih. Kot zunanja sodelavka sodeluje pri projektu Architectural Culture of the Early Modern Eastern Adriatic na Univerzi Ca'Foscari v Benetkah, na Univerzi Vanvitelli v Santa Maria Capua Vetere pa je skupaj z Enricom Luchesejem vodila projekt Napoli Adriatica, ki se je posvečal izmenjavi umetnostnih idej med jadranskim prostorom in Neapljem.