Simpozij Prihodnost Palestine in Izraela: je ‘rešitev dveh držav’ (še) rešitev?

V petek, 13. decembra 2024, se je na Filozofski fakulteti odvil simpozij Prihodnost Palestine in Izraela: je ‘rešitev dveh držav’ (še) rešitev?, katerega je organiziral Oddelek za sociologijo in na katerem je ob gostujočem predavanju profesorja antropologije Jeffa Halperja iz Jeruzalema svoje razmisleke na dveh panelih podelilo tudi šest strokovnjakov in raziskovalk iz Slovenije.

Simpozij so v imenu gostiteljev in organizatorjev otvorili dekanja Filozofske fakultete prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, predstojnik Oddelka za sociologijo doc. dr. Primož Krašovec in izr. prof. dr. Anja Zalta.

Na prvem panelu Zgodovina in sedanjost na območju historične Palestine so se zvrstili zgodovinar in raziskovalec mag. Žiga Smolič, sociolog in vodilni analitik razmer na Bližnjem vzhodu doc. dr. Primož Šterbenc ter politologinja, ki je več let delala kot prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu Ana Tasič. Opozorili so na zgodovinska razmerja sil v regiji, oblikovanje zahteve po palestinski državi in izigravanje te obljube tekom nezakonite izraelske okupacije palestinskih ozemelj, ob tem da Izrael vseskozi in vse učinkoviteje preprečuje politično organiziranje in delovanje Palestink in Palestincev. Čeprav na terenu dveh držav ni in je vse manj možnosti, da bi prišlo do umika Izraela iz nezakonito okupiranih ozemelj, ostaja model ene demokratične države brez vzvodov uresničitve in politične zaslombe, so opozorili panelistka in panelista. Panel je povezovala novinarka Kristina Božič.

Gostujoči predavatelj, antropolog in politični aktivist Jeff Halper živi v Jeruzalemu od leta 1973 in leta 1997 je soustanovil organizacijo Izraelski odbor proti rušenju hiš (ICAHD), ki se bori proti izraelskim politikam rušenja palestinskih hiš in uničevanja palestinskih domov z namenom prisvajanja vse več ozemlja. Opozoril je, da je, ko govorimo o situaciji v Palestini in Izraelu, nujno govoriti o protikolonialnemu boju zoper sionistični naseljenski kolonializem, saj se edino na ta način pravilno opiše razmerje moči in projekt, ki ga uresničuje Izrael. V svojem predavanju je pojasnil, zakaj dve državi, kot ju Izrael nadzira in udejanja, pomenita apartheid, Palestinska uprava pa je zgolj kolaborantski partner okupatorja, ki v prvi vrsti skrbi za varnost Izraela. Jeff Halper je prepričan, da je edina možna, pravična in dolgoročna rešitev ena demokratična država na ozemlju historične Palestine, zato je leta 2017 soustanovil kampanjo za eno demokratično državo (ODSC), ki bi temeljila na sekularni enakopravnosti vseh prebivalk in prebivalcev, tako judovsko-izraelskih kot palestinskih. Avtor knjig War Against the People: Israel, the Palestinians and Global Pacification in zadnje Decolonizing Israel, Liberating Palestine: Zionism, Settler Colonialism, and the Case for One Democratic State je opozoril, da lahko domneva in fikcija o obstoju palestinske države ob Izraelu kot judovski državi, ki priznava polnopravne državljanske pravice zgolj judovskemu prebivalstvu, dejansko oteži palestinski boj za osvoboditev in enakopravnost ter učinkuje kot politično-hromeča past.

Na zadnjem panelu Dolžnosti in možnosti mednarodne politike ter diplomacije so svoja stališča predstavili evropski poslanec in podpredsednik Delegacije EP za odnose s Palestino Matjaž Nemec, ki je poudaril, da je trenutno stanje v Gazi in Palestini nekaj, kar se dotika in kar bo vplivalo na življenja vseh nas, zato pozdravlja pozive in pritiske civilne družbe, da morajo politiki narediti več. Če do tega ne bo prišlo, je prepričan, da bo tudi EU izgubila svoj pomen in smisel. Državni sekretar pristojen za evropske in politične zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov mag. Marko Štucin z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve pa je poudaril, da se od politike in diplomacije prepogosto zahteva preveč. Prepričan je, da humanitarna pomoč, ki jo Slovenija lahko ponudi, odtehta to, da se ohranja v Izraelu polno zasedeno veleposlaništvo in se ne uporabi odločnejših diplomatskih protestov zaradi izraelskih sistematičnih kršitev mednarodnega prava. Prav tako je na koncu pojasnil, da upa, da bo v prihodnje mednarodna politika in diplomacija lahko dosegla ponovno normalizacijo stanja in odnosov, četudi Izrael v Gazi izvršuje mednarodna hudodelstva, za katere Meddržavno sodišče opozarja, da verjetno predstavljajo genocid. Vodja katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in članica Svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice prof. dr. Vasilka Sancin je pojasnila, da vidi kot edino možnost obstoj dveh držav, pri čemer je zavrnila, da bi za obstoj države morala obstajati efektivna oblast nad ozemljem in prebivalstvom ter določene meje ozemlja. Ob tem pa je sklenila, da je pomembno po dogodkih, ki smo jim priča od 7. oktobra 2023 dalje, zagotoviti mednarodnokazensko odgovornost storilcev mednarodnih hudodelstev – in to tudi z uporabo univerzalne jurisdikcije, ki jo pozna tudi slovenski pravni sistem, in ki omogoča pregon osumljenih za najhujša hudodelstva ne glede na njihovo državljanstvo in kje so hudodelstva izvršili.