V izboru Odlični v znanosti 2024 tudi raziskovalni dosežki s Filozofske fakultete

Naslovnica knjige Kaj je ta vonj? Filozofija olfaktornega dr. Simona Hajdinija

Naslovnica knjige Kaj je ta vonj? Filozofija olfaktornega dr. Simona Hajdinija

Med izbranimi 25 raziskovalnimi dosežki, ki jih je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) izbrala letos, so tudi trije dosežki raziskovalk in raziskovalcev s Filozofske fakultete, in sicer:

  • monografija v dveh zvezkih: Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I: pregled  zgodovinskega razvoja in Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II: slovenska literatura v dialogu s tujino; uredila prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn s pomočjo sourednic in sourednikov;
  • članek Preveč »na tleh« za vadbo: Telesna neaktivnost kot posrednik povezave med duševnim in telesnim zdravjem / Feeling too low to be active: physical inactivity mediates the relationship between mental and physical health. Social science & medicine. Jan 2024, vol. 341, [article no.] 116546, str. 1-8, tabele, graf. prikazi. ISSN 1873-5347; avtorice: izr. prof. dr. Gaja Zager Kocjan, prof. dr. Andreja Avsec, prof. dr. Tina Kavčič;

  • monografija Kaj je ta vonj? Filozofija olfaktornega / What's that smell?: a philosophy of the olfactory. Cambridge (Mass.); London: The MIT Press, cop. 2024. XIV, 200 str. Short circuits. ISBN 978-0-262-547567; viš. znan. sod. dr. Simon Hajdini.

Vsem iskrene čestitke!

Opisi dosežkov:

  • monografija v dveh zvezkih: Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I: pregled zgodovinskega razvoja in Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II: slovenska literatura v dialogu s tujino 

glavna urednica: dr. Nike Kocijančič Pokorn, souredniki: dr. Robert Grošelj, dr. Tamara Mikolič Južnič, dr. Agnes Pisanski Peterlin, avtorji: dr. Kozma Ahačič, Kasilda Bedenk, dr. Andrej Blatnik, dr. Milena Mileva Blažič, Biserka Bobnar, Nina Brezar, Katarina Čobec, dr. Marijan Dović, Branko Gradišnik, dr. Robert Grošelj, dr. Miran Hladnik, Iztok Ilc, dr. Miha Javornik, dr. Marko Jesenšek, dr. Marko Juvan, dr. Nike Kocijančič Pokorn, dr. Melita Koletnik, dr. Miha Kovač, dr. Jože Krašovec, dr. Domen Krvina, dr. Andrej Leben, dr. Amalija Maček, Tina Mahkota, dr. Igor Maver, dr. Aleš Maver, dr. Majda Merše, dr. Adriana Mezeg, dr. Tamara Mikolič Južnič, dr. Tjaša Mohar, dr. David Movrin, dr. Irena Novak Popov, dr. Matija Ogrin, dr. Tomaž Onič, dr. Silvana Orel Kos, dr. Tadej Pahor, dr. Nina Petek, Tanja Petrič, dr. Andreja Pignar Tomanič, dr. Agnes Pisanski Peterlin, dr. Blaž Podlesnik, mag. Aleš Pogačnik, dr. Damjan Popič, dr. Mojca Pretnar, dr. Irena Prosenc, dr. Luka Repanšek, Julija Rozman, dr. Špela Sevšek Šramel, dr. Tone Smolej, dr. Janž Snoj, dr. Vid Snoj, dr. Đurđa Strsoglavec, dr. Namita Subiotto, dr. Maja Šabec, dr. Jana Šnytova, dr. Janko Trupej, dr. Jerneja Umer Kljun, dr. Luka Vidmar, Benjamin Virc, dr. Urša Vogrinc Javoršek, dr. Zarja Vršič, dr. Judit Zágorec Csuka, dr. Marija Zlatnar Moe, dr. Simon Zupan, dr. Tanja Žigon 

Monografija Zgodovina slovenskega literarnega prevoda, ki jo je uredila Nike Kocijančič Pokorn v souredništvu z Robertom Grošljem, Tamaro Mikolič Južnič in Agnes Pisanski Peterlin, je po priznanju »najodličnejši v znanosti« Univerze v Ljubljani leta 2023 prejela še priznanje »odlični v znanosti 2024«, ki ga podeljuje Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Prostodostopna monografija v 125 poglavjih v dveh zvezkih predstavlja rezultate večletnih raziskovanj 64 največjih slovenskih in zamejskih strokovnjakov na področju prevodoslovja, literature, literarne zgodovine, založniških ved in zgodovine prevajanja religioznih besedil na Slovenskem. Je prvo tako obsežno in pregledno delo v slovenskem prostoru, ki osvetljuje pomen literarnega prevoda za razvoj slovenske kulture in slovenske identitete in obenem prikaže pomemben doprinos literarnih prevajalcev k razvoju in odprtosti slovenske družbe. 

  • članek Preveč »na tleh« za vadbo: Telesna neaktivnost kot posrednik povezave med duševnim in telesnim zdravjem / Feeling too low to be active: physical inactivity mediates the relationship between mental and physical health. Social science & medicine. Jan 2024, vol. 341, [article no.] 116546, str. 1-8, tabele, graf. prikazi. ISSN 1873-5347 

avtorice: dr. Gaja Zager Kocjan, dr. Andreja Avsec, dr. Tina Kavčič 

Čeprav so povezave med duševnim in telesnim zdravjem dvosmerne, je bilo v preteklih raziskavah veliko več pozornosti namenjene vplivu telesnega na duševno zdravje. Namen naše študije je bil raziskati, kako duševno zdravje neposredno in posredno prispeva k sočasnemu telesnemu zdravju, in sicer preko telesne neaktivnosti, ki je eden najvplivnejših dejavnikov tveganja za zdravstvene težave po svetu. Šudija je bila izvedena na velikem nacionalno reprezentativnem vzorcu 9.900 slovenskih udeležencev. Zajela je tako negativne (tj. depresivnost) kot pozitivne (tj. psihično blagostanje) kazalnike duševnega zdravja ter več subjektivnih in objektivnih samoporočanih mer telesnega zdravja. Rezultati so pokazali, da depresivnost prispeva k večji telesni neaktivnosti, psihično blagostanje pa k zmanjšani telesni neaktivnosti. Ta dalje napoveduje večjo verjetnost hudih telesnih bolečin, gibalnih omejitev, slabe samoocene telesnega zdravja in multimorbidnosti. Slabo duševno zdravje je torej lahko zgodnji opozorilni znak za telesne zdravstvene težave, kar kaže na širši pomen krepitve duševnega zdravja za kakovostno javno zdravje. Psihoedukativni programi z interdisciplinarnim pristopom so ključni za ozaveščanje o pomenu negovanja duševnega zdravja za kakovostno življenje posameznika. Članek je dosegljiv na tej povezavi.

  • Kaj je ta vonj? Filozofija olfaktornega / What's that smell?: a philosophy of the olfactory. Cambridge (Mass.); London: The MIT Press, cop. 2024. XIV, 200 str. Short circuits. ISBN 978-0-262-547567

avtor: dr. Simon Hajdini 

Čut voha se upira sleherni mediaciji in je historično najtesneje asociiran z naravnim, živalskim, ostudnim. Teoretizacija voha in vonja zato v filozofiji, politični ekonomiji in psihoanalizi ustvarja velika konceptualna trenja. Znanstvena monografija Simona Hajdinija What's That Smell? A Philosophy of the Olfactory pretresa ta trenja, da bi ponudila neslutene uvide v naravo resnice, jezika in seksualnosti. Delo, izdano pri prestižni akademski založbi MIT Press, prispeva k ugledu ter relevantnosti slovenske filozofske misli in izkazuje pomemben vpliv na aktualne raziskave v poljih senzorialnih študij, psihoanalize, antropologije, politične ekonomije in estetike.

Odlični v znanosti je projekt, ki ga ARIS izvaja v okviru promocije znanosti že 13. leto zapored in je namenjen izboljšanju prepoznavnosti znanosti. Letos je bilo v izbor dosežkov Odlični v znanosti 2024 izbranih 25 dosežkov. Na dogodku Dan ARIS 2024: Podpiramo odličnost, ki je potekal v ponedeljek, 18. novembra 2024 v Narodni galeriji, je bil del izbora dosežkov Odlični v znanosti 2024 predstavljen v okviru okroglih miz, v zadnjem sklopu dogodka pa je ARIS letos prvič podelila priznanja vsem izbranim dosežkom Odlični v znanosti 2024.

Na povezavi si lahko ogledate celoten izbor dosežkov Odlični v znanosti 2024.

Zadnje novice

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. Matija Črešnar in izr. prof. Sonja Ifko.

Med nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma diplomantka in magistrica s Filozofske fakultete

Nagrajenki s prejetima nagradama (foto: Namita Subiotto)

Asist. dr. Kristina Gregorčič prejela žanrsko nagrado Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev

Asist. dr. Kristina Gregorčič ob prejetju nagrade