NAGRADA IGORJA ZABELA 2024

NAGRADA IGORJA ZABELA 2024

• Seminar: 28.–29. november 2024, Moderna galerija (MG+), Ljubljana
• Podelitev nagrade: 29. november 2024, Sokolski dom Tabor, Ljubljana

Oba dogodka bosta potekala v angleškem jeziku.

Vstop prost!

SEMINAR
Letošnji program nagrade Igorja Zabela 2024 navdihuje sodelovalno, podporno in skrbno delo Igorja Zabela na področju umetnosti in kulture. Živimo v času naraščajočih, vse bolj prepletenih kriz in katastrof, ki škodijo človeškim in ne-človeškim življenjem ter spodbujajo zatiralne, nasilne politike in ideologije. V tem kontekstu izpostavljamo prakse, ki afirmirajo življenje, gradijo prečna sodelovanja, aktivirajo emancipatorne dediščine ter se upirajo zatiranju in diskriminaciji, cinizmu in resignaciji.

Prejemnica nagrade Igorja Zabela zakulturo in teorijo 2024 je Edit András, umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka iz Budimpešte, prejemnica in prejemnika štipendij pa so: Irfan Hošić (Bosna in Hercegovina), Ovidiu Ţichindeleanu (Romunija) in Natalija Vujošević (Črna gora).

Zaradi velikega zanimanja bo v petek, 29. novembra, seminar potekal v Moderni galeriji (MG+).

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

► Četrtek, 28. november 2024
15.00–16.30, Moderna galerija (MG+), Cankarjeva 15, Ljubljana
Transformativne kulturne prakse
Predavatelja: Irfan Hošić, Ovidiu Ţichindeleanu 
Moderatorka: Kristina Božič

Panel predstavlja koncept kuriranja periferije ter idejo snovanja novejše zgodovine neformalnih in neodvisnih umetniških in kulturnih praks iz srednje in vzhodne Evrope kot vira za oblikovanje transformativne kulture
dobronamernosti.

15.00  ⁄  Uvodni nagovor
Urška Jurman (programska vodja Društva Igor Zabel)
Martina Vovk (direktorica MG+MSUM)
Kristina Božič (novinarka)
15.10  ⁄  Ovidiu Ţichindeleanu  ⁄  Od neusmiljene kritike modernih institucij do transformativne kulture dobronamernosti
Prakse neusmiljene kritike in podajanja resnice glede oblasti že dolgo veljajo za transformativne in etične metode modernega javnega intelektualca. A življenje v bližini vojne, v obdobju stalnih kriz ter paradigmatskih in sistemskih sprememb mi je dalo drugačno lekcijo: kritično delo bi moralo predvsem krepiti artikulacijo upanja. Zatorej predlagam oblikovanje novejše zgodovine neformalnih in neodvisnih umetniških praks ter kritičnih kulturnih del iz srednje in vzhodne Evrope kot skupnega vira za prepotrebno ponovno vrednotenje, ki naj sledi kritičnemu razvrednotenju. Na ta način bomo razvili novo kulturo obzirnosti, ki bo upoštevala tako občutja kot potrebe, obenem pa imela transnacionalni in transformativni domet.
15.30  ⁄  Irfan Hošić  ⁄  Kuratorstvo in praksa totalnega angažmaja
Predavanje daje vpogled v postopke raziskovanja, poučevanja, kuratorstva in družbenega angažmaja, ki jih razvijam zadnjih petnajst let. Ob preizpraševanju, kako se znanstveno delo prepleta z umeščenimi lokalnimi praksami, bom analiziral sodobne politične, družbene in kulturne razmere v mestu Bihać ter širši Bosni in Hercegovini, pa tudi koncept, ki sem ga poimenoval »kuriranje periferije«. Nekatere ključne teme in metode, s katerimi sem delal, da bi spodbudil lokalni kontekst ter diskurz, so povezane s strategijami političnega poučevanja, produkcijo javnega prostora in z oblikovanjem novih varnih con. Udejanjile so se v projektih, kot so družbeno angažirana akcija #DeffendGallery (2015), ustanovitev Centra za sodobno kulturo KRAK (2020) in moja nedavno izdana knjiga Slike krize: Kulturne i umjetniške prilike u Bosni i Hercegovini (1990–2020) (2024), če jih navedem le nekaj.
15.50  ⁄  Razprava
Razpravo z Ovidiujem Ţichindeleanujem in Irfanom Hošićem moderira Kristina Božič.

► Petek, 29. november 2024
10.00–11.30, Moderna galerija (MG+), Cankarjeva 15, Ljubljana 
Lokalno umeščena vednost
Predavateljici: Edit András, Natalija Vujošević 
Moderatorka: Bojana Piškur

Panel osvetljuje primere arhivskega in kuratorskega raziskovanja zapostavljenih zbirk in arhivov iz časa socialistične Jugoslavije ter postjugoslovanskega obdobja ter premišlja, ali je za umetnostnozgodovinsko analizo (vzhodnoevropski) regionalizem še primerno stališče oziroma metoda.

10.00  ⁄  Uvodni nagovor  ⁄  Bojana Piškur
(kustosinja, Muzej sodobne umetnosti Metelkova +MSUM)
10.10  ⁄  Edit András  ⁄  Regija ali ne regija, to je tu vprašanje.
Kot umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka, ki sem v svoji praksi vselej zagovarjala pomen tako lokalnega in regionalnega konteksta kot tudi priznavanja razlik in posebnosti pri uporabi teorije ter umetniških praks v različnih geografskih območjih, se v predavanju posvečam vprašanjema: Je za umetnostnozgodovinsko analizo (vzhodnoevropski) regionalizem še primerno stališče oziroma metoda? Kakšne so, če sploh, posebnosti vzhodnoevropske regije in kaj lahko ta danes ponudi svetu?
10.30  ⁄  Natalija Vujošević  ⁄  1989: Med Vzhodom in Vzhodom je 36,1 km
V predavanju predstavljam svoje raziskovalno in kuratorsko delo, povezano z zapostavljenimi zbirkami in arhivi iz časa socialistične Jugoslavije ter postjugoslovanskega obdobja, pri čemer izpostavim dva primera: zbirko Galerije umetnosti neuvrščenih držav Josip Broz Tito (1981–95) in arhiv Cetinjskega bienala (1991–2004). V nadaljevanju se posvetim premisleku obeh zgodovinskih pojavov ter njunega sočasnega razvoja in prekrivanja z vidika prelomnega leta 1989, ki ju je razločilo na dva bistveno drugačna svetova.
10.50  ⁄  Razprava
Razpravo z Edit András in Natalijo Vujošević moderira Bojana Piškur.

-----------------------------------

Obenem vas vabimo na slavnostno podelitev nagrada Igorja Zabela za kulturo in umetnost 2024, v petek, 29. novembra, ob 20.30 v Sokolskem domu Tabor v Ljubljani.

Program:
20.30–21.45 /  podelitev nagrade Igorja Zabela 2024 z nastopom Bowraina

Podelitev nagrade, ki bo potekala v angleščini, bo vodila vsestranska odrska umetnica Nataša Živković. Po slavnostni podelitvi sledi druženje z nagrajenkami in nagrajenci ob glasbi DJ Borke, hrani in pijači.

Dogodek, ki bo potekal v angleškem jeziku, je odprt za javnost.