Umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka v Zahodni Evropi I

Umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka v Zahodni Evropi I

Stopnja: 1

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: red. prof. dr. Germ Martin

Vsebina

V okviru predmeta študentje spoznavajo razvoj gotske umetnosti od zgodnje gotike do izteka gotske umetnosti v 16. st., spoznavajo tudi ključne kulturnozgodovinske dejavnike, ki so sooblikovali umetnostno produkcijo obravnavanega obdobja, spremljajo različne razvojne faze že uveljavljenih likovnih elementov in uveljavitev novih, sledijo razvoju sakralne in profane arhitekture, spoznavajo razvoj kiparstva, se seznanijo z razvojem slikarstva in njegovih raziskovalnih ciljev. Poleg poznavanja temeljnih smeri umetnostnega razvoja v vodilnih zahodnoevropskih deželah (Italija, Francija, Nemčija, Anglija) ter njihovega vpliva na sosednje dežele je posebna pozornost posvečena vodilnim umetnikom in predstavitvi njihovega opusa. Pri analizi umetnikov in njihovih opusov so izoistavljene, slogovne povezave, medsebojni vplivi in prenos idej. Hkrati je opozorjeno na širšo kulturnozgodovinsko in socialno pogojenost umetnosti, na razpon med umetnostjo za sakralne naročnike, za dvor, za meščanstvo itd. Pregled zajema vsa bistvena področja umetniške ustvarjalnosti: arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo in umetno obrt. Razvoj arhitekture je podan v kronološko zasnovanem pregledu, ki upošteva tako slogovni kot ikonografski razvoj, različne tipe sakralne in profane arhitekture (osrednja pozornost je namenjena razvoju katedrale), regionalno pogojenost in vpetost arhitekturnih spomenikov v širšo urbanistično zasnovo. Pregled kiparstva sledi podobni zasnovi, obravnava tako arhitekturno kot prosto stoječo in drobno plastiko, slogovne in ikonografske značilnosti, posebno pozornost pa posveča individualni obravnavi najvidnejših kiparjev in njihovih opusov. V pregledu slikarstva so zajete vse temeljne zvrsti od stenskega, tabelnega in knjižnega slikarstva, grafike, slikanih oken, tkanin itd., pri čemer je poleg slogovnega in ikonografskega razvoja izpostavljena povezanost med različnimi zvrstmi tudi v duhu celostne umetnine. Posebna pozornost je namenjena obravnavi umetniških opusov vodilnih slikarjev in slikarskih šol. Študentje se ob tem seznanijo s značilnimi ikonografskimi temami, ki zrcalijo sočasne družbene okoliščine, verska prepričanja in vsakdanje življenje srednjeveškega človeka.